Krampusovi kostumi maske, znani tudi kot “Krampuslauf” obleke, so bistveni del krampusove tradicije, zlasti med krampusovimi paradami in praznovanji.
Ti kostumi so zasnovani tako, da so grozeči in demonski, da poosebljajo grozljivo naravo Krampusa.
Tukaj je nekaj pogostih elementov krampusovih kostumov:
Kosmati : Krampusovi kostumi imajo običajno dolgo, kosmato dlako, ki daje bitju divji in grozeči videz. To krzno je pogosto temno rjavo ali črno.
Rogovi: Krampus je upodobljen z zvitimi glavami z rogovi. Kostumi imajo običajno velike, ukrivljene rogove, ki so ikonični del podobe Krampusa.
Maske kramups parkelj: Maske so morda najbolj prepoznavna značilnost Krampusovih kostumov. Te maske so običajno ročno izrezljane in so lahko zelo podrobne, pogosto z grotesknimi, demonskimi obraznimi izrazi. Maske imajo lahko ostre zobe, naborane obrvi in grozeče oči.
Oblačila: Krampusovi kostumi pogosto vključujejo raztrgana oblačila, kot so stare cunje ali tradicionalna oblačila v alpskem slogu. Ta oblačila so namenjena temu, da Krampus izgleda razmršen in divji.
Verige: Številni Krampusovi kostumi vključujejo verige, ki jih Krampus nosi ali vleče za sabo. Žvenket verig prispeva k srhljivemu in zastrašujočemu vzdušju.
Zvončki: Zvončki so včasih pritrjeni na kostum, kar ustvarja hrup in prispeva k kaotičnemu in strašljivemu ambientu.
Kopita: Nekateri kostumi imajo stopala, podobna kopitom, da je Krampus videti bolj zverski in demonski.
Brezova stikala: Krampus je pogosto upodobljen z brezovimi vejami ali stikali, ki se uporabljajo za “kaznovanje” porednih otrok. Ta stikala so običajno dekorativna in niso namenjena dejanski uporabi.
Krampusovi kostumi so lahko precej dovršeni in so pogosto ročno izdelani ter odražajo ustvarjalnost in izdelavo tistih, ki sodelujejo na krampusovih paradah in praznovanjih. Cilj je ustvariti vizualno osupljiv in strašljiv videz, ki uteleša folkloro okoli Krampusa. Ti kostumi so sestavni del kulturnih in prazničnih praznovanj, povezanih s tradicijo krampusa v različnih evropskih regijah.
Parkelj je mitološko bitje, podoben hudiču ali demonu, ki (v igrah in zgodbah) pogosto spremlja svetega Miklavža.
Ljudska navada je, da okoli Miklavževega (6. december) Miklavž deli otrokom dobrote, parkelj pa jih straši in zganja hrup z verigami.
V prazničnem času okoli Miklavževega je priljubljen posladek tudi pecivo v obliki parklja.