Kakorkoli že, vpliv dobrote svetega Miklavža je tolikšen, da imajo slovenski otroci vseh starosti, v decembru kar tri priložnosti za veselje!Prepoznali ga boste po posebnem kostumu Miklavž. Prodaja kvalitetnih kostumov za Miklavža, Božička. Dedka mraza…

Kostum obleka za Miklavža : Mitra visoka kapa , halja, ogrinjalo

Sveti Miklavž je oblečen po vzgledu liturgičnih oblačil: čez dolgo belo obleko (albo) obleče mašni ali večerni plašč (pluvial). Na glavi nosi mitro; to pokrivalo je za Miklavža pač najznačilnejši del pri  oblačilu kot simbolnem pomenu. V roki drži škofovsko palico, ki je zgoraj zavita, okrašena, v drugi roki pa ima, a ne vedno, knjigo. V njej piše z zlatimi črkami, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali nepridipravi. Po izročilu mora imeti dolgo belo brado. Roke pa mu navadno tiče v belih rokavicah.

Zaradi legende o dobrodelnosti, je postal ob darovalec pridnih otrok, bodisi da prinese darove skrivaj ponoči ali ob osebnem obisku. Toda v Miklavževem spremstvu, kadar nastopa v vidni podobi, so tudi parkeljni, za današnje pojmovanje hudiči, prvotno pa predstavniki vračajočih se duhov prednikov. Tako se v miklavževskih obhodih legendarno izročilo prepleta s predkrščanskim.

“Čeprav se videz kostum parklja od države do države nekoliko razlikuje, ima povsod podobne glavne značilnosti. Ima kosmato telo, pokrito s črnimi ali rjavimi dlakami, ki ga dopolnjuje dolg, prav tako dlakav rep. Na nogah ima preklana kopita ali parklje, v nekaterih kulturah tudi kremplje. Glavo mu krasijo rogovi. Iz ust se mu vije dolg, rdeč, včasih tudi preklan jezik. V nekaterih kulturah ima tudi dolge ostre zobe, podobne vampirskim.

iz Wikipedije, proste enciklopedije ” 

Kdaj nas obišče Miklavž?

Naokrog hodi na večer pred svojim godom, ki ga ima 6. decembra, in otrokom prinaša darove. Vendar samo pridnim! Tiste, ki so bili čez leto poredni, pa prepusti kazni svojih spremljevalcev parkeljnov (največkrat jih namesto darila na okenski polici pričaka leskova šiba). Spremljajo pa ga tudi angeli.

Kako obdaruje?

Sveti Miklavž prinaša skromna darila. Na krožnikih ali v nogavicah, ki mu jih nastavijo otroci, pusti orehe, jabolka, fige, mandarine, suho sadje, sladkarije,… Poredne pa na žalost čaka le šiba.

Ko peče piškote…

Da domišljija ne pozna meja, kaže tudi to, da nekateri otroci verjamejo, da rdeča večerna zarja pomeni, da sveti Miklavž peče piškote.

V Sloveniji je 115 cerkva sv. Miklavža in sv. Nikolaja. Od teh je 48 cerkva sv. Miklavža. Po njih so poimenovana naselja: Miklavž na Dravskem polju, Miklavž pri Ormožu, Miklavž pri Taboru, Šmiklavž pri Gornjem Gradu, Šmilkavž pri Slovenj Gradcu, Šmiklavž pri Škofji vasi.
Sveti Nikola je zavetnik ljubljanske stolnice.
Najbolj znan Miklavž je sv. Nikola škof iz Mire v Mali Aziji (god 6. dec.), ki velja za dobrotnika in je zavetnik brodarjev, mornarjev in zoper povoden

Miklavž, kakor pri nas navadno imenujemo svetega Nikolaja, je gotovo eden najbolj   priljubljenih svetnikov. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove – pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev, parkeljnov. Podoba tega prikupnega svetnika je v nas tako močno živa že od otroških let, bolj kakor podoba malokaterega drugega svetnika.